Severnica.COM, študentski in dijaški servis

Novi Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007, v zvezi s študentskim delom prinaša na tem področju eno samo novost, in sicer, da olajšava za t. i. študentsko delo (posebna osebna olajšava) ni več pogojena z višino doseženega dohodka. Omenjena olajšava se bo priznala vsakemu rezidentu (študentu) v višini 2.800,00 evrov letno ne glede na prejete letne dohodke študenta (tretji odstavek 113. člena). Akontacija dohodnine od dohodka študenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov (enajsti odstavek 127. člena). Posebna osebna olajšava za leto 2008 znaša 2.959,60 EUR.

1. Študentsko delo in družinska pokojnina

Pojasnilo DURS, št. 4210-88/2007, 7. 3. 2007

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na obdavčevanje dohodkov študenta, ki poleg prejemkov iz naslova študentskega dela prejema še družinsko pokojnino (90.000 tolarjev na mesec), sporočamo, da se v skladu z enajstim odstavkom 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se uporablja od 1. januarja 2007, akontacija dohodnine od dohodka rezidenta (študenta), ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov.

Če bo študent v letu 2007 prejel več kot 2800 evrov obdavčljivih dohodkov (npr. dohodke iz študentskega dela, družinsko pokojnino …), bo tudi sam zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2007. V tem primeru se mu bo pri odmeri dohodnine za dohodke, prejete za študentsko delo, priznala posebna osebna olajšava v višini 2800 evrov – ne glede na višino doseženih dohodkov v letu. (Po ZDoh-1, ki se uporablja za odmero dohodnine za leto 2006, se posebna osebna olajšava v višini 1.225.200 tolarjev za dohodke, prejete za študentsko delo, prizna le, če letni dohodki, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu – sem spada tudi družinska pokojnina – niso presegali 1.600.000 tolarjev letno.)

Ne glede na to, ali bo študent sam zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine ali ne, ga lahko starši uveljavljate kot vzdrževanega družinskega člana.

Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in – razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja – nima dohodkov iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij (tretji odstavek 115. člena ZDoh-2).

Študentu se pri odmeri dohodnine ne bo priznalo zmanjšanje davčne osnove v višini splošne olajšave (111. člen ZDoh-2), če boste starši zanj uveljavljali posebno olajšavo.

2. Starostna meja, kot pogoj za priznavanje oljašave po Zakonu o dohodnini

Pojasnilo DURS, št. 4210-409/2007, 23. 10. 2007

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v več členih kot pogoj za priznanje olajšave določa starostno mejo, in sicer:

Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (tretji odstavek 113. člena).

Menimo, da je treba tudi v drugih primerih, ko zakon kot pogoj za priznanje olajšave določa starostno mejo, dopolnitev ali preseganje določene starosti upoštevati na letni ravni. To pomeni, da se olajšava po tretjem odstavku 113. člena prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila starost 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu dejansko že starejša od 26 let (starost 26 let je na primer dopolnila v mesecu juniju, na študij pa se je vpisala septembra).

Celotni odgovor DURS-a najdete tukaj

3. 23-letni študent ima v tekočem študijskem letu status študenta na enem študijskem programu in v mesecu avgustu opravi izpit iz tega študijskega programa, hkrati pa se še isti mesec vpiše v novi študijski program. Ali je upravičen do posebne osebne olajšave v celotnem znesku, ali pa se šteje, da avgusta in septembra ni imel statusa študenta in ima zato omenjeno olajšavo zgolj v višini 10/12 celotnega zneska olajšave?

V skladu z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) in tudi v skladu z ZDoh-1, ki velja za odmero dohodnine za leto 2006, je posebna osebna olajšava študenta med drugim pogojena s študentskim statusom. Če ima študent status študenta celo leto, potem se mu prizna celotna olajšava, ki za leto 2007 znaša 2800 evrov. Če pa študent nima celo leto študentskega statusa, se mu prizna sorazmerni del te olajšave (npr.: 10/12).

4. Študent, starejši od 26 let

Pojasnilo DURS, št. 4210-17/2006, 13. 1. 2006

Zavezanec navaja primer: oseba se vpiše na študij, ko je stara 20 let. Dve leti obiskuje fakulteto, ko pa je stara 24 let, se vpiše na drugo fakulteto. Zanima ga, ali se šteje kot začetek študija leto, ko se je ta oseba prvič vpisala na fakulteto, ali leto, ko se je vpisala na drugo fakulteto. Pojasnjujemo:
Pogoji o vzdrževanih družinskih članih (glede starosti študentov) so določeni v tretjem odstavku 109. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 70//05 – UPB2 in 115/05), ki določa, da velja za vzdrževanega družinskega člana zavezanca tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana velja tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in to največ za šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij. Izhajajoč iz navedenega, je z vidika določbe tretjega odstavka 109. člena ZDoh-1 relevanten le vpis na študij do 26. leta starosti, pri tem pa ni pomembno, kateri vpis po vrsti to je.

5. Izredni dijaki in priznavanje posebne olajšave

Pojasnilo DURS, št. 4210-168/2007, 11. 5. 2007

Osebam, ki dosegajo dohodke preko napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela za dijake in študente, se pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) prizna posebna olajšava. Med drugimi je v tej določbi naveden tudi pogoj, da ima oseba status dijaka ali študenta. Glede na tako zakonsko določbo se osebam, ki skladno s 1. členom Zakona o izobraževanju odraslih – ZIO (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1) pri izobraževanju po programih izobraževanja odraslih nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta, posebna olajšava ne prizna. Glede na navedeno stališče pa so se na Davčno upravo RS obrnili zavezanci z vprašanjem glede upravičenosti priznavanja posebne olajšave t. i. izrednim dijakom, ki se sicer šolajo v okviru programov izobraževanja odraslih, vendar pa gre za šolanje po izrednih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1 (Uradni list RS, št. 79/06). Zato smo se z vprašanjem, ali imajo status dijaka tudi osebe, ki se izredno izobražujejo po ZPSI-1, obrnili na Ministrstvo za šolstvo in šport.

Navedeno ministrstvo je v odgovoru, št. 6036-22/2007, z dne 20. 4. 2007 pojasnilo, da ima status dijaka vsak, ki se vpiše v šolo, da bi se izobraževal po izobraževalnih programih za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe.
Iz pojasnila Ministrstva za šolstvo in šport izhaja, da imajo status dijaka tudi tiste osebe, ki se za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe šolajo po izrednih programih, ki so organizirani v okviru programov izobraževanja odraslih. Če te osebe dosegajo dohodke preko napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela za dijake in študente, se jim zato prizna posebna olajšava iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2.

6. Oprostitev davka od dohodka iz zaposlitve, ki ga tuji študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka

Pojasnilo DURS, št. 42105-11/2007, 5. 2. 2007

V veljavnih Konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami, so dohodki študentov urejeni v samostojnem členu posamezne konvencije, običajno je to 19., 20. ali 21. člen. Navedeni člen pogosto vsebuje določbo, po kateri ima študent, učenec ali pripravnik glede dotacij, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku. Takšno določbo vsebujejo npr. konvencije z Bosno in Hercegovino, Ciprom, Dansko, Estonijo, Grčijo, Hrvaško, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Makedonijo, Poljsko, Srbijo in Črno goro, Švico, Tajsko in Turčijo.

Pri vseh ostalih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene veljavne konvencije, pa je potrebna individualna presoja, glede ugodnosti, ki so predpisane za dohodke študentov.

Študentje iz zgoraj navedenih držav (nerezidenti Slovenije), lahko pri pristojnem davčnem uradu v Sloveniji vložijo »Zahtevek za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji (preko pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja), na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka«, ki je priloga 4 Pravilnika o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Uradni list RS, št. 141/06).

V skladu z določili devetega odstavka 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se uporablja od 1. januarja 2007 naprej, se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Ne glede na navedeno pa enajsti odstavek 127. člena ZDoh-2 določa, da se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov.

Tretji odstavek 113. člena ZDoh-2 določa, da se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2 (2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se uporablja od 1. januarja 2007 naprej, v 260. členu ureja znižanje ali oprostitev plačila davčnega odtegljaja, kadar je dohodek v skladu z mednarodno pogodbo obdavčen po nižji stopnji, kot je določeno z zakonom o obdavčenju oziroma z ZDavP-2, ali pa je izplačani dohodek v skladu z mednarodno pogodbo oproščen plačila davka v Republiki Sloveniji.
Prejemnik dohodka (tuj študent) predloži plačniku dohodka izpolnjen obrazec »Zahtevka za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka«, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka predloži izpolnjen obrazec Davčni upravi RS, o katerem davčni organ odloči v 15 dneh od prejema zahtevka.

Pri odločanju pa mora biti davčni organ pozoren predvsem na podatke pod točko 5 Zahtevka – »Podatki o dohodku, prejetem od izplačevalca, za katerega se uporabi ustrezna Mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka«. Pomemben je predvsem podatek o skupnem znesku dohodka, ki ga je študent (nerezident Slovenije) že dosegel v Republiki Sloveniji (preko pooblaščenih organizacij ali Zavoda za zaposlovanje, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom) v tekočem letu, do vložitve zahtevka za oprostitev davka, saj se ugodnost lahko prizna le do skupnega zneska 2.800 evrov v posameznem letu.
V kolikor ob izplačilu dohodka niso bile upoštevane ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba in je izplačevalec dohodka obračunal davek po stopnjah, ki so določene z ZDoh-2 oziroma ZDavP-2, lahko prejemnik dohodka v skladu z 262. členom ZDavP-2 predloži davčnemu organu izpolnjen obrazec »Zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka«, ki je priloga 12 Pravilnika o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Tudi pri odločanju o teh zahtevkih mora biti davčni organ pozoren na podatek o skupnem znesku dohodka, ki ga je študent (nerezident Slovenije) že dosegel v Republiki Sloveniji (preko pooblaščenih organizacij ali Zavoda za zaposlovanje, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom) v tekočem letu, do vložitve zahtevka za vračilo davka, saj se ugodnost lahko prizna le do skupno prejetega zneska 2.800 evrov iz tega naslova v posameznem letu.

7. Pregled dohodkov, ki se upoštevajo za izračun štipendije za šolsko leto 2007/2008

UPOŠTEVANJE POKOJNIN
V dohodek kandidatove družine se vštevajo pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter osebni prejemki in katastrski dohodek, ne glede na to, ali je zavarovanec zavezanec za plačevanje dohodnine.

UPOŠTEVANJE PREŽIVNIN

V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi prejete preživnine in nadomestila preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine in nadomestila preživnine, ki jih plačuje družinski član, v višini izvršljivega pravnega naslova.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču. Prav tako se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Podatke o prejetih preživninah oziroma o prejetih nadomestilih preživnine in o preživninskih obveznostih, ki jih plačuje član kandidatove družine, posreduje zavodu pristojni Center za socialno delo.

UPOŠTEVANJE REJNIŠTVA

Pri ugotavljanju materialnih pogojev za kandidata v rejništvu se kot dohodek na družinskega člana upošteva višina pripadajočih materialnih stroškov za otroka, kot jih določi minister, pristojen za družino, v skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02)

Če starši kandidata iz prejšnjega odstavka prispevajo rejnino v celoti, se upošteva dohodek na družinskega člana matične družine kandidata, v skladu s 4. členom tega pravilnika.

UPOŠTEVANJE DOHODKA OD DEJAVNOSTI

Kot dohodek iz dejavnosti, pri kateri se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se šteje davčna osnova iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, povečana za odmerjene prispevke za socialno varnost družinskega člana, ki opravlja dejavnost.

Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz sredstev državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke.

Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Stipendije/ZOIS/Izracun/dohodki.htm

8. Kateri so obdavčljivi dohodki in kateri dohodki so oproščeni plačila dohodnine?

Obdavčljivi dohodki so:

V obdavčljive dohodke sodijo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz premoženjskih pravic (npr: avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade. Posebna osebna olajšava (v višini 2.800 EUR za leto 2007) velja le za dohodke prejete od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade,…).

Dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine:

Oprostitve plačila dohodnine so navedene v Zakonu o Dohodnini (ZDoh-2) od 20. člena naprej. Med drugim so to: otroški dodatek, rejnine, preživnine, sodno priznane odškodnine, štipendije iz proračuna ali sklada (razen kadrovskih v višini nad minimalno plačo v RS), prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic, plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo (do višine, ki jo določi vlada)...

Več o oprostitvi plačila dohodnine, najdete v Zakonu o Dohodnini (ZDoh-2).

9. Oprostitev davka od dohodka iz zaposlitve, ki ga tuji študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka

Pojasnilo DURS, št. 42105-11/2007, 5. 2. 2007

V veljavnih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami, so dohodki študentov urejeni v samostojnem členu posamezne konvencije, običajno je to 19., 20. ali 21. člen. Navedeni člen pogosto vsebuje določbo, po kateri ima študent, učenec ali pripravnik glede dotacij, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku. Tako določbo vsebujejo npr. konvencije z Bosno in Hercegovino, Ciprom, Dansko, Estonijo, Grčijo, Hrvaško, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Makedonijo, Poljsko, Srbijo in Črno goro, Švico, Tajsko in Turčijo.

Pri vseh drugih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene veljavne konvencije, pa je potrebna individualna presoja o ugodnostih, ki so predpisane za dohodke študentov.

Študenti iz navedenih držav (nerezidenti Slovenije) lahko pri pristojnem davčnem uradu v Sloveniji vložijo Zahtevek za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji (prek pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja), na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki je priloga 4 Pravilnika o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Uradni list RS, št. 141/06).

V skladu z devetim odstavkom 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se uporablja od 1. januarja 2007 naprej, se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov. Ne glede na navedeno pa enajsti odstavek 127. člena ZDoh-2 določa, da se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov.

Tretji odstavek 113. člena ZDoh-2 določa, da se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2 (2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki se uporablja od 1. januarja 2007 naprej, v 260. členu ureja znižanje ali oprostitev plačila davčnega odtegljaja, kadar je dohodek v skladu z mednarodno pogodbo obdavčen po nižji stopnji, kot je določeno z Zakonom o obdavčenju oziroma z ZDavP-2, ali pa je izplačani dohodek v skladu z mednarodno pogodbo oproščen plačila davka v Republiki Sloveniji.

Prejemnik dohodka (tuji študent) predloži plačniku dohodka izpolnjen obrazec Zahtevka za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka predloži izpolnjen obrazec Davčni upravi RS, o katerem davčni organ odloči v 15 dneh od prejema zahtevka.

Pri odločanju mora biti davčni organ pozoren predvsem na podatke pod točko 5 zahtevka – Podatki o dohodku, prejetem od izplačevalca, za katerega se uporabi ustrezna mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka. Pomemben je predvsem podatek o skupnem znesku dohodka, ki ga je študent (nerezident Slovenije) že dosegel v Republiki Sloveniji (prek pooblaščenih organizacij ali Zavoda za zaposlovanje, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom) v tekočem letu do vložitve zahtevka za oprostitev davka, saj se ugodnost lahko prizna le do skupnega zneska 2.800 evrov v posameznem letu.

Če ob izplačilu dohodka niso bile upoštevane ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba in je izplačevalec dohodka obračunal davek po stopnjah, ki so določene z ZDoh-2 oziroma ZDavP-2, lahko prejemnik dohodka v skladu z 262. členom ZDavP-2 predloži davčnemu organu izpolnjen obrazec Zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki je priloga 12 Pravilnika o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Tudi pri odločanju o teh zahtevkih mora biti davčni organ pozoren na podatek o skupnem znesku dohodka, ki ga je študent (nerezident Slovenije) že dosegel v Republiki Sloveniji (prek pooblaščenih organizacij ali Zavoda za zaposlovanje, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom) v tekočem letu, do vložitve zahtevka za vračilo davka, saj se ugodnost lahko prizna le do skupno prejetega zneska 2.800 evrov iz tega naslova v posameznem letu.

10. Priznavanje študentske olajšave

Pojasnilo DURS, št. 4210-322/2007, 14. 9. 2007

Davčni zavezanec sprašuje, kako je z obdavčitvijo študentskega dela v primeru, če se mu status prekine sredi leta. Zanima ga, ali tudi v tem primeru velja omejitev zaslužka v višini 5.800 evrov letno ali pa se ta znesek upošteva glede na število mesecev, ko je imel status študenta.

V skladu z določbo tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 evrov). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Iz citirane določbe izhaja, da se zavezancu, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje glede statusa, starosti in časa vpisa (za tiste starejše od 26 let), prizna olajšava v višini 2.800 evrov, ne glede na višino dohodkov doseženih v posameznem letu. ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007, v zvezi s študentskim delom namreč prinaša novost, in sicer, da olajšava za t. i. študentsko delo (posebna osebna olajšava) ni več pogojena z višino doseženega dohodka (prej 1.600.000 tolarjev letno).

Če bo zavezanec v letu 2007 prejel več kot 2.800 evrov obdavčljivih dohodkov, bo v skladu z določbo 268. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06) zavezanec za vložitev napovedi. V tem primeru se mu bo pri odmeri dohodnine za dohodke, prejete za študentsko delo, priznala posebna olajšava v višini 2.800 evrov, in to ne glede na čas izpolnjevanja pogojev in ne glede na višino doseženih preostalih dohodkov.

11. Študent kot vzdrževani družinski član

Pojasnilo DURS, št. 092-1146/2007-2, 18. 9. 2007

Zavezanec navaja, da »je študent vzdrževani družinski član«, pri čemer ga zanima, »ali je potrebna prijava dohodka prek študentskega servisa, če je dohodek manjši od 2.800 EUR, kdo prijavi dohodek – sam študent ali oseba, ki ga je prijavila kot vzdrževanega člana in ali se spremeni olajšava za vzdrževanega družinskega člana – študenta, če njegov dohodek preseže znesek, ki ga je potrebno prijaviti za odmero dohodnine«, pojasnjujemo:

V skladu z določili 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), dohodnino ugotovi davčni oran z odločbo. Odmero dohodnine opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident. Na podlagi teh podatkov davčni organ sestavi za davčnega zavezanca rezidenta informativni izračun dohodnine, ki se šteje za njegovo davčno napoved, če davčni zavezanec rezident ne ugovarja v 15 dneh od dneva vročitve informativnega izračuna dohodnine. Po poteku roka za ugovor, in če zavezanec rezident ni ugovarjal, postane informativni izračun dohodnine odločba o odmeri dohodnine. Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni vročen do 31. maja tekočega leta za preteklo leto, mora sam vložiti napoved za odmero dohodnine, in sicer najpozneje do 30. junija za preteklo leto. V skladu z določili 1. točke 268. člena ZDavP-2 pa davčni organ ne sestavi informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma davčni zavezanec ni dolžan vložiti napovedi dohodnine, če davčni zavezanec, katerega dohodki v davčnem letu, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 2.800 EUR.

Kot izhaja iz opisanega, davčni organ za študenta rezidenta, katerega dohodki, od katerih se plačuje dohodnina (dohodki, doseženi prek študentskega servisa, in vsi drugi z dohodnino obdavčljivi dohodki), po podatkih davčnega organa, za leto 2007 ne bodo presegli 2.800 EUR, ne bo sestavil informativnega izračuna dohodnine. Če pa bo študent rezident, ki v opisanem primeru do 31. 5. 2008 ne bo prejel informativnega izračuna dohodnine za leto 2007, ugotovil, da je v letu 2007 dosegel dohodke, od katerih se plačuje dohodnina, ki presegajo 2.800 EUR, pa je ne glede na to, da mu omenjeni informativni izračun ni bil vročen, dolžan sam vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2007, in sicer najpozneje do 30. 6. 2008. Oseba, ki študenta uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, študentovih dohodkov v nobenem primeru ne prijavlja v svoji davčni napovedi, saj je v primeru, da študentovi obdavčljivi dohodki v letu, za katero se odmerja dohodnina, presegajo 2.800 EUR, le-te dolžan napovedati sam.

V skladu z določili tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/2006; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 EUR). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje opisane pogoje in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Opisana olajšava se prizna vsakemu študentu, ne glede na višino prejetih letnih dohodkov, torej tudi v primeru kot ga navaja, da študentovi obdavčljivi letni dohodki presežejo znesek 2.800 EUR.

V zvezi z opisanim je potrebno opozoriti tudi na splošno olajšavo iz 111. člena ZDoh-2, ki v višini 2.800 EUR letno pripada vsakemu rezidentu, vendar pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Študentu rezidentu se za obdobje, ko ga drug rezident uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, torej splošna olajšava ne prizna.

Višina študentovih letnih obdavčljivih dohodkov pa tudi ne vpliva na olajšavo, ki jo drug rezident uveljavlja za študenta kot vzdrževanega družinskega člana. Le-ta je opredeljena v tretjem odstavku 115. člena ZDoh-2, in sicer se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in – razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja – nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje opisane pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

To pojasnilo je bilo pripravljeno na podlagi prvega odstavka 13. člena ZDavP-2, ob upoštevanju informacij, ki jih je zavezanec navedel kot relevantne. Zaradi raznolikosti dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera, je to pojasnilo mogoče uporabiti zgolj za ta konkretni primer.

12. Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007

Pojasnilo DURS, št. 091-1/2007, 30. 11. 2007

Za odmerno leto 2007 se bo pri odmeri in poračunu dohodnine na letni ravni uporabljala nova ureditev. Davčni organ bo zavezancem prvič posredoval informativni izračun dohodnine, ki se bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine. Na ta način bodo zavezanci razbremenjeni vlaganja davčnih napovedi, davčni organ pa obdelave teh napovedi.

Informativni izračun dohodnine se šteje za davčno napoved, če davčni zavezanec v 15 dneh od dneva njegove vročitve nanj vloži ugovor. Davčni organ bo informativni izračun sestavil na podlagi podatkov s katerimi razpolaga davčna uprava na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi do 31. 1. 2008 posredovali izplačevalci. Zavezanci za dohodnino bodo informativni izračun prejeli na dom najpozneje do 31. maja 2008.

Zavezanec bo po prejemu informativnega izračuna, le tega pregledal in preveril:

- ali so vpisani podatki pravilni (osebni podatki, podatki o dohodkih, podatki o vzdrževanih družinskih članih, …) oziroma se ujemajo s podatki s katerimi razpolaga sam,

- ali je informativni izračun dohodnine pravilen.

V kolikor bo ugotovi, da so podatki pravilni, prav tako pa se strinja s samim izračunom dohodnine, z njegove strani ne bo potrebna nobena dodatna aktivnost. V tem primeru se bo po poteku roka za ugovor (to je 15 dni od vročitve informativnega izračuna), štelo, da se je odpovedal pritožbi, informativni izračun dohodnine pa bo avtomatično postal odločba o odmeri dohodnine. Na njeni podlagi bo za zavezanca nastala davčna obveznost. Če bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, bo zavezanec doplačal razliko dohodnine, če pa bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, pa bo zavezancu razlika dohodnine vrnjena.

V kolikor se zavezanec z informativnim izračunom ne bo strinjal, bo moral v roku za ugovor (to je 15 dni od vročitve informativnega izračuna), vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. Enako bo ravnal tudi v primeru, če bo ugotovil, da je davčna obveznost prenizko ugotovljena.

Zavezanec lahko v ugovoru zoper informativni izračun uveljavlja tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Pri sestavi informativnega izračuna bo davčna uprava upoštevala podatke o vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo v skladu s Pravilnikom o dostavi kontrolnih podatkov za leto 2007 do 31. 1. 2008 posredovali zavezanci za dajanje podatkov, ki so v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2007, na podlagi obvestila zavezanca, pri izračunu akontacije dohodnine upoštevali olajšave za vzdrževane družinske člane.

Glede na določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006), lahko zavezanci, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšavo uveljavljajo šele v ugovoru zoper informativni izračun.

Na davčno upravo se vseskozi obračajo zavezanci, ki med letom posebne olajšave za vzdrževane družinske člane niso uveljavljali, in jih zanima, kako bodo zdaj, konec leta, to olajšavo kljub vsemu uveljavljali, da jim samo iz tega razloga ne bi bilo potrebno vlagati ugovora zoper informativni izračun dohodnine.

Pričakujemo, da bo veliko število zavezancev zaradi uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložilo ugovor zoper informativni izračun dohodnine za leto 2007, zato smo na davčni upravi pripravili obrazec:

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložijo zavezanci, ki med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali pa želijo te podatke spremeniti.

V tabelo pod točko 1 Vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zavezanci vpišejo podatke o vzdrževanih družinskih članih, za katere želijo, da jih davčni organ upošteva pri sestavi informativnega izračuna dohodnine za leto 2007. Pod to točko vpišejo podatke o vzdrževanih družinskih članih tudi zavezanci, ki so v letu 2007 pri izračunu akontacije dohodnine uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pa želijo s to vlogo spremeniti le čas vzdrževanja. V tabelo pod točko 1, vpišejo obdobje, za katerega želijo, da ga davčni organ upošteva pri sestavi informativnega izračuna dohodnine za leto 2007.

Pod točko 2 Vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pa vpišejo podatke davčni zavezanci rezidenti, ki so v letu 2007 pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka, določenega v 105. členu ZDoh-2, uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pa želijo, da davčni organ te olajšave pri sestavi informativnega izračuna dohodnine za leto 2007 ne upošteva.

Zavezance pozivamo, da vlogo oddajo najpozneje do 31. 1. 2008, saj vlog, ki bodo oddane pozneje, davčni organ pri sestavi informativnega izračuna za leto 2007 ne bo mogel upoštevati. Obrazec vloge je na voljo na vseh davčnih uradih in njihovih izpostavah ter na spletni strani DURS, od konca decembra dalje pa ga bo mogoče oddati tudi preko sistema eDavki.

Zavezanci naj podatke o vzdrževanih družinskih članih izpolnijo pravilno in celovito. V primeru, da bodo vpisani podatki o vzdrževanem družinskem članu oziroma njegovi davčni številki netočni oziroma nepopolni, se pri informativnem izračunu ne bodo upoštevali.

Zavezancem tudi svetujemo, da se pred oddajo vloge s svojimi družinskimi člani (zakonci, izvenzakonskimi partnerji, otroki, …) dogovorijo glede uveljavljanja posebne olajšave.

V skladu z določbo 111. člena Zakona o dohodnini se zavezancu za dohodnino prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.800 evrov letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V primeru, da bo zavezanec uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, ki je tudi sam zavezanec za dohodnino za leto 2007, mu pri informativnem izračunu dohodnine, splošna olajšava ne bo priznana.

Zakon o dohodnini tudi določa, da se za istega vzdrževanega družinskega člana v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.

Ključna vprašanja in odgovori v zvezi z vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007.

Vir: http://www.durs.gov.si/

13. Tudi študentom je treba plačati polurni odmor

Vprašanje: Nekateri delodajalci študentom ne priznavajo pravice do plačanega 30-minutnega odmora. Tako jim je naročeno, da se ob odhodu na malico 'štempljajo' in odmora ne dobijo plačanega. To po mojem mnenju ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, ki pravi, da je študent glede pravice do odmora izenačen z zaposlenim delavcem. Katera interpretacija očitno spornega 214. člena je pravilna?

Odgovor: Pri vprašanju delovnopravnega varstva pri občasnem ali začasnem delu študentov je treba upoštevati posebno varstveno določbo sedmega odstavka 214. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ta določa, da se tudi za študente uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, ter o odškodninski odgovornosti. Glede na to, da 154. člen, ki določa pravico delavca do 30-minutnega plačanega odmora med delovnim časom, sodi v podpoglavje Odmori in počitki, mora delodajalec tudi študentom, ki delajo polni delovni čas, priznati pravico do 30-minutnega plačanega odmora med delovnim časom, so nam pojasnili na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Obveznost plačila odmora le za polni delovni čas

Če študent dela krajši delovni čas od osmih ur (vendar najmanj štiri ure na dan), ima pravico do plačanega odmora le v sorazmerju s časom, prebitim na delu, še dodajajo. Tudi na e-študentskem servisu so sporni člen interpretirali enako kot na direktoratu.

Zagrožena kazen do 20 tisoč evrov

Nadzor nad izvajanjem navedenih določb v zvezi z delom študentov sicer opravlja inšpekcija za delo. V primeru kršitev določb 214. člena ima inšpektor za delo po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona. Delodajalca, ki omogoči delo študentov v nasprotju z 214. členom ZDR, se lahko kaznuje z globo od tri do 20 tisoč evrov.

Vir: Časnik Finance, 11.1.2008, str. 18

14. Nove splošne olajšave po ZDoh - 2A in dohodek za študentsko delo

Pojasnilo DURS, št. 4210-52/2008, 5. 3. 2008

Z dopolnjenim 111. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) je višina skupne splošne olajšave odvisna od višine skupnega dohodka v letu, za katerega se odmerja dohodnina. Pri ugotavljanju višine skupnega dohodka v davčnem letu pa se upoštevajo tudi bruto dohodki iz zaposlitve. Navedeno pomeni, da ob izpolnjevanju pogojev iz 111. člena ZDoh-2 povišan znesek splošne olajšave pripada tudi dijaku ali študentu, ki prejema dohodek za študentsko delo.

Če torej dijak ali študent – rezident v davčnem letu ne doseže 6800 oziroma 9000 evrov skupnih bruto dohodkov (iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov), se mu na letni ravni prizna ustrezno povišan znesek splošne olajšave (seveda ob pogoju, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana). Povišan znesek splošne olajšave se dijaku ali študentu, ki dosega dohodek za študentsko delo, na letni ravni priznava od vseh doseženih dohodkov, ki se vštevajo v letno dohodninsko osnovo – za razliko od posebne osebne olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 (t. i. študentska olajšava), ki se dijaku ali študentu prizna le od dohodka za študentsko delo. Pripominjamo, da dopolnitev 111. člena ZDoh-2 ne spreminja zneska študentske olajšave, določene s tretjim odstavkom 113. člena ZDoh-2 (ta za leto 2008 znaša 2.959,60 EUR).